APDEJT.si

Papež Leo XIV. je določil 22. avgust kot dan posta in molitve za mir v Ukrajini, na Bližnjem vzhodu in drugih vojnih območjih. Pozval je vernike k molitvi in postu za pravičnost in mir, ko se je vrnil v Vatikan s poletnih počitnic. To je ponovil več pozivov k končanju vojn v Ukrajini in Gazi.

Kitajska je s parado in slovesnostmi v Lasi obeležila 60. obletnico komunistične vladavine v Tibetu, kjer je predsednik Xi Jinping pozval k etnični enotnosti in verski harmoniji. Visoki politični svetovalec je poudaril močno vodstvo Komunistične partije. Od leta 2012 je Kitajska poostrila nadzor nad Tibetom, omejila dostop tujim novinarjem in zahtevala, da se tibetanski budizem uskladi s socializmom. Xijev obisk je potekal pred zaostritvijo glede nasledstva 90-letnega Dalajlame.

95-letni Ahn Hak-sop, nekdanji severnokorejski vojak, ki je bil ujet med korejsko vojno in desetletja zaprt zaradi zavračanja odpovedi svojim političnim prepričanjem, ima eno samo željo: vrniti se v Severno Korejo in biti pokopan ob svojih tovariših. Južnokorejska vojska mu je preprečila poskus prečkanja meje nazaj v Severno Korejo preko mejnega mostu.

Oboroženi napadalci so v torek med jutranjo molitvijo vdrli v mošejo v zvezni državi Katsina v severni Nigeriji in ubili najmanj 27 ljudi, več pa ranili. Napad se je zgodil okoli 4. ure zjutraj po lokalnem času. Domneva se, da je bil napad povračilni ukrep po prejšnjih spopadih med lokalnimi pastirji in kmeti v regiji, kjer so tovrstni napadi pogosti.

Združeni narodi so objavili, da je bilo v letu 2024 ubitih rekordnih 383 humanitarnih delavcev, kar je 31 % več kot v letu 2023. Skoraj polovica teh smrti se je zgodila v Gazi. ZN to ocenjuje kot sramotno izraz mednarodne apatije. Medtem je Niger ob svetovnem dnevu humanitarnosti poudaril svojo suverenost pri zagotavljanju humanitarne pomoči in izrazil spoštovanje humanitarnim delavcem.

Prebivalci oddaljenega otoka Santa Rosa na Amazonki, ki je predmet ozemeljskega spora med Perujem in Kolumbijo, upajo, da jih perujska vlada ne bo pozabila. Otok ima eno samo tlakovano cesto, ki je dom številnim nočnim klubom in cerkvam.

Število smrtnih žrtev zaradi monsunskega deževja v Pakistanu se je povečalo na skoraj 400. Reševalci so obupani iskali preživele pod ruševinami, pri čemer je več kot 150 ljudi še vedno pogrešanih. Obnovljenih je bilo 70 % električne energije in ponovno odprte ceste v severnih in severozahodnih predelih države.

Ismael "El Mayo" Zambada, nekdanji vodja mehiškega kartela Sinaloa, naj bi prihodnji teden priznal krivdo v Združenih državah Amerike zaradi obtožb o trgovini z drogami. Zambada je obtožen naročanja mučenj, načrtovanja umorov ter preplavljanja ZDA s kokainom, heroinom in drugimi prepovedanimi drogami. Sodnik v Brooklynu je napovedal zaslišanje.

Ameriški odposlanec Thomas Barrack je pozval Izrael, naj spoštuje premirje z Libanonom in načrt za razorožitev Hezbolaha do konca leta. Izrael je od začetka premirja novembra izvedel več sto zračnih napadov po Libanonu in še naprej zaseda dele južne države. Libanonska odločitev o razorožitvi Hezbolaha je razjezila skupino in njene zaveznike.

Odvetnik kanadskih diplomatov vztraja, da je za skrivnostni Havanski sindrom, ki so ga utrpeli diplomati na Kubi, odgovoren tuj sovražnik. Pravi, da poročilu Global Affairs Canada ne gre zaupati.

V mestu Sweida in drugod po Siriji je na stotine ljudi protestiralo in zahtevalo pravico do samoodločbe za druzijsko manjšino. Protesti so bili največji po nedavnih smrtonosnih spopadih.

V mestu Mogok, ki je središče donosne industrije rudarjenja dragih kamnov v Mjanmaru, je vojaški zračni napad zahteval najmanj 21 življenj, med drugim tudi življenje nosečnice. Napad so potrdile oborožene opozicijske skupine, lokalni prebivalci in mediji.

Reševalna ekipa iz Pakistana in Nepala je našla truplo kitajskega plezalca, ki je umrl med spustom s K2, druge najvišje gore na svetu, ki se nahaja v severnem Pakistanu. Tiskovni predstavnik regionalne vlade Gilgit-Baltistan, Faizullah Faraq, je potrdil, da je truplo najdeno.

Članki poročajo o stopnjevanju protestov proti Izraelu v različnih državah. V Quebecu naj bi bili politiki zaskrbljeni zaradi naraščajočega nasilja na pro-palestinskih demonstracijah. V Londonu so medijski delavci protestirali pred Downing Streetom zaradi izraelskega umora palestinskih novinarjev v Gazi. V Južni Afriki so medijski delavci izrazili ogorčenje nad izraelskim nenehnim ciljanjem novinarjev. Protesti odražajo globalno zaskrbljenost zaradi izraelskega ravnanja s Palestinci in napadov na medije.

Perujska predsednica Dina Boluarte je obiskala otok Santa Rosa v Amazoniji, ki je predmet spora s Kolumbijo, in poudarila, da je ozemlje nesporno perujsko. Njen obisk sledi diplomatskim napetostim s Kolumbijo, potem ko je kolumbijski predsednik Gustavo Petro izrazil dvome o perujski suverenosti nad otokom. Boluarte je zatrdila, da Peru ne bo odstopil niti centimetra ozemlja, ki ga imajo za enako perujsko kot krompir in Machu Picchu. Metropolitanski svet Lime je Petru odvzel medaljo mesta zaradi njegovega stališča. Peru vztraja, da je Santa Rosa perujska na podlagi mednarodnih pogodb, ki določajo meje s Kolumbijo.

Univerza v Regini in zagovorniki si prizadevajo zbrati sredstva za preselitev približno 30 afganistanskih študentk v Saskatchewan, Kanada. Te ženske so pobegnile iz Afganistana po prevzemu oblasti s strani talibanov in se bojijo deportacije nazaj v državo. Namen prizadevanj je omogočiti jim nadaljevanje izobraževanja na univerzi.

Papež Leo XIV. je molil za miren konec vojn po svetu, zlasti ob začetku vrha med ZDA in Rusijo glede vojne v Ukrajini. Izrazil je željo po iskanju miru in varnosti za vse narode.

Po desetih dneh intenzivnih pogajanj v Ženevi delegati iz 184 držav niso uspeli doseči dogovora o svetovnem sporazumu o plastiki. Pričakovanja so bila velika, razočaranje pa še toliko večje.

Pogajanja o prelomnem globalnem sporazumu o onesnaževanju s plastiko so se končala brez dogovora, ker države niso dosegle soglasja o tem, kako reševati naraščajoči problem. Pakistan je pozval k pravičnemu dostopu do zelenega financiranja za države v razvoju na srečanju v Ženevi.

Komisija ZN je ugotovila, da so vladne sile v Siriji izvajale obsežne in sistematične napade na civiliste v obalnem območju države. Poročilo ugotavlja nasilna dejanja nad alavitskimi civilisti med marčnimi pokoli, vendar ne navaja, da bi centralna vlada neposredno ukazala nasilje.